1 ON – OFF svet

V času mojih študentskih let, hm od tega je minilo že kar nekaj časa, torej tam nekje v mezozoiku, smo na faksu imeli predmet, ki se je imenoval računalništvo. Ta stvar je bila prav takrat v silovitem vzponu na prestol tehnologije, čeprav še zagotovo nihče ni razmišljal o osebnih računalnikih, kaj šele prenosnikih ali pametnih telefonih. Računalnik je v tistem času pač bila velika omara, ki je zasedala cele sobe, če ne kar sobane. In mi smo se na predavanjih učili seveda o tistem najpomembnejšem … o programiranju. Ja, poslušali smo o 1-0-1-1-0 …, o DA – NE, oziroma o ON –OFF sistemu. Priznam, čisto nič nisem razumel. Morda zaradi tega, ker me je prav toliko, kolikor sem razumel, tudi vsa stvar zanimala.
Potem pa je počasi in vztrajno tudi mene čas zavedel in privedel iz raznih starejših zoikov v kompljuterozoik in ne da bi vedel kdaj, sem doumel tiste enke in ničle, tisti ON in OFF. Pravzaprav je vse skupaj silno preprosto in logično (najbolj komplicirane stvari imajo ponavadi najpreprostejšo razlago). Je le preslikava našega življenja v računalniški zapis.

Ja, naše življenje je sestavljene iz samih in neprestanih odločitev. Iz ON in OFF. Ko se zjutraj zbudim … OK ali se bom zbudili ali ne, ni ravno moja odločitev; na srečo … moram, še tako čisto zmečkani od spanja, sprejeti že prvo odločitev. Bom vstal? Ja ali ne? ON ali OFF? Bom raje še malo poležal? ON –OFF? No ja, pri meni se ve, kateri gumb bom tu pritisnil … Ko končno sprejmem odločitev, da bo morda vseeno dobro vstati, me čakajo naslednje preizkušnje. Zajtrk. Marmelada? ON – OFF. Med? ON – OFF? Ali pa morda na oko pečeno jajce, ki sem ga dobil s kmetije, kjer kure brskajo po gnoju? ON – OFF? V redu, tudi tu, vsaj pri meni ni dileme. Z velikim veseljem pritisnem na ON, sploh če pomislim na tista lepa, enako velika kurja jajca z dodanimi omeganevemkaj, ki so jih znesle kure talne reje (kaj že to pomeni?) in jih prodajajo v megatrgovskihmarketih. Potem sledi naslednja odločitev ON – OFF glede britja, pa oblačenja … in tako naprej do večera, ko je potrebno sprejeti odločitev o spanju. Sami ON-i in OFF-i. In to vsak dan, vse življenje. Ja res smo ujeti v to, da se moramo neprestano o nečem odločati. Čeprav vsem to ni potrebno.

Spomnil sem se na politiko. Recimo volitve. Letos je tema hudo aktualna. Na volitvah in referendumih imaš tudi na razpolago ON ali OFF. Je pa res, da so si politiki izmislili še SE VZDRŽIM. Pa kaj si nor … ne me "fopat". Ali si za neko stvar, ali pa nisi. S tem prevzameš tudi določeno odgovornost za svoja dejanja. Ne pa SE VZDRŽIM in potem čakaš, kaj se bo zgodilo in na koncu glede na ON ali OFF, ki si ga dobil, spet misliš, da si najbolj pameten, pomemben in sploh.

OK, da ne bom dolgovezil, ker se mi zdi, da je to zavilo v malo napačno smer. Dekle, ki je moja najboljša prijateljica in mi njeno prijateljstvo ogromno pomeni, se je nekoč znašla v dilemi in je bila vesela, da ni v trilemi. Tako sem se tudi sam pred kratkim znašel v ON – OFF odločitvi. Pisati ali ne pisati blog? Nekajkrat sem že nameraval pritisniti na tipko ON, pa se je takrat vedno prižgal OFF. Morda pa ni bil pravi čas. Zdaj, ko sem na FB-ju pričel objavljati svoje spomine na zadnje potovanje in je bilo na tistih par stavkov in fotografij prilepljenih kar nekaj "lajkov", sem pomislil: "Morda bi pa to kdo bral …" Potem sem dobil impulz še od dekleta, ki je sicer mnogo mlajše od mene, a njeno mnenje izredno cenim.

 

Tako danes, zdaj, ta trenutek pritiskam ON za moj blog. Malo bom pisal o potovanjih, tistih iz prejšnjega življenja in teh, ki nastajajo sedaj. Vmes pa bom občasno dodal kakšno svojeglavo razmišljanje. Vi lahko naredite s tem kar hočete. Lahko berete, lahko neberete … saj veste ON – OFF sistem; lahko kakšen citat uporabite, samo lepo prosim napišite, čigav je; lahko komentirate, bom zelo vesel …